Lokalna samouprava
Dating > Lokalna samouprava
Click here: ※ Lokalna samouprava ※ ♥ Lokalna samouprava
Poslovnikom predstavničkog tijela mogu se odrediti druga pitanja o kojima se odlučuje većinom glasova svih članova predstavničkog tijela. Za predstavnike sedežnih občin so bila usposabljanja od 15 do 17. Ako predstavničko tijelo ima dva potpredsjednika, u pravilu se biraju tako da se jedan potpredsjednik bira iz reda predstavničke većine, a drugi iz reda predstavničke manjine, na njihov prijedlog. Nejc Brezovar, so bile predstavljene konkretne rešitve v občinah Koper, Izola, Lendava, Dobrovnik in Hodoš. Koeficijent za određenu jedinicu lokalne samouprave predstavlja odnos stepena razvijenosti grada Beograda i stepena razvijenosti te jedinice lokalne samouprave, pri čemu se stepen razvijenosti određuje prema jedinstvenoj listi razvijenosti regiona i jedinica lokalne samouprave, u skladu sa zakonom koji uređuje regionalni razvoj. Upravljanje u lokalnoj samoupravi Lokalna tijela i procesi upravljanja lokalnom jedinicom. Decentralizacija i društveni procesi Lokalna samouprava i globalizacija. Organi državne in javne uprave smo dolžni državljanom ponuditi kakovosten upravni servis, ki mora temeljiti na zakonitosti in na zadovoljstvu udeležencev. Ako je raspisivanje referenduma predložilo 20% od ukupnog broja birača u jedinici, predsjednik predstavničkog tijela dužan je dostaviti zaprimljeni prijedlog središnjem tijelu državne uprave nadležnom za lokalnu i područnu regionalnu samoupravu u roku od 30 dana od zaprimanja prijedloga. Ako je tužba odbačena ili odbijena, Vlada će raspisati prijevremene izbore za predstavničko tijelo u roku od 90 dana od dana objave odluke Visokog upravnog suda Republike Hrvatske u »Narodnim novinama«. Sudska zaštita, ustavno-sudska zaštita, ombudsman za lokalnu samoupravu, nadzorni mehanizmi Vijeća Europe. V Evropi se je korenila že v , najprej se je začela pojavljati v srednjeveških mestih, ta so pridobila pravico organizirati sejme, skrbeti za javni red in mir.
Lokalna samouprava ima toliko opredelitev kolikor je avtorjev, ki pišejo o njej. Lokalna samouprava vsebuje: teritorialni element lokalna skupnost , funkcionalni element svoje lastno delovno področje , organizacijski element opravljanje nalog neposredno ali po svojih organih , materialno-finančni element lastna materialna in finančna sredstva in pravni element lastnosti pravne osebe. Potrebno pa je omeniti še lokalno zavest, ta se kaže v pripadnosti in medsebojni solidarnosti prebivalcev lokalne skupnosti ter v možnosti njihove javne uveljavitve. Lokalna samouprava je pravni pojem, pravna kategorija. V demokratičnih jo zagotavlja Ustava v Sloveniji , natančneje 9. Na ta način je lokalna samouprava in lokalna skupnost kot njen nosilec umeščena v celotni pravni red in je zavarovana pred neupravičenimi posegi države. Če nastopi konflikt med državo in lokalnimi skupnostmi v demokratični ureditvi tak spor rešuje neodvisni organ , ,. Lokalna skupnost in lokalna samouprava sta siamska dvojčka-celota. Temeljne samoupravne lokalne skupnosti so ali , te pa se samostojno odločajo o povezovanju v širše skupnosti, tudi v. Pokrajine urejajo in opravljajo lokalne zadeve širšega pomena, ki presegajo zmogljivosti občin. Nadalje se mestne občine delijo na oz. Ob državnem upravnem sistemu imamo še lokalni upravni sistem, ki ga pomenijo občine kot temelje samoupravne lokalne skupnosti s svojo organizacijo odločanja. Lokalne skupnosti so enakopraven partner državi. Njihov položaj jim je zagotovljem z ustavo, mednarodnimi pogodbami, kot je npr. EVROPSKA LISTINA LOKALNE SAMOUPRAVE - MELLS in zakoni najpomembnejši je Zakon o lokalni samoupravi. Lokalna skupnost je nosilec lokalne samouprave, ki je priznana z ustavo in ostalim pravnim redom. Po evropski listini 3 čl. To pravico uresničujejo demokratično izvoljeni sveti ali skupščine predstavniška telesa , ki imajo lahko svoje izvršilne organe, ki so njim svetom in skupščinam odgovorni. Drugi del uresničevanja lokalne samouprave pa predstavljajo druge oblike neposrednega odločanja državljanov prebivalcev kot so skupščine državljanov, in druge oblike. Te oblike so sedaj razdelane: posvetovalna telesa v katerih so prebivalci , ATHOCK odbori ko je zadeva rešena se razpusti , uporaba interneta odločanje iz fotelja in druge oblike organizacije civilne družbe. Lokalna skupnost Lokalna skupnost je sociološka kategorija in je družbeni pojav, nekaj kar dejansko obstaja. Po teoriji organizacij spada med teritorjalne organizacije za te je prostor konstitutivna značilnost. Prostor je pogoj brez katerega lokalne skupnosti ni, in nemore obstajati. Lokalna skupnost je organizirana skupina ljudi, ki sama odloča o svojih, lokalnih zadevah. Občina je naravna življenjska skupnost ljudi, ki prebivajo na območju enega ali več povezanih območji. REGIO je vmesna raven oblasti med centralno oblastjo ali državo in manjšimi lokalnimi oblastmi ali občinami. Gre za vmesni prostor med občinami in državo , v katerih se pojavijo aktualne potrebe, kot so gradnja in vzdrževanje cest regionalnega pomena, oskrba z vodo in energijo,... V sloveniji jih tako poimenujemo pokrajne. Predstavlajo drugo raven lokalne samouprave. Pokrajina Pokrajne so nova upravna struktura, ki bo zapolnila povezavo med občinami in državo. V Sloveniji imamo en nivo lokalne samouprave. V ustavi so predvidene pokrajine, ki predstavlajo drugi nivo lokalne samouprave. Večina evropskih držav ima vsaj dva nivoja. Centralno vprašanje za pokrajne je število pokrajin; imena pokrajin in sedeži pokrajin. V ustavi iz 1991 je pisalo, da se lahko občine povežejo v pokrajine, vendar se je ta ideja izkazala za napačno. Slovenija je še vedno močno centralizirana kar pomeni, da regionalne zadeve še vedno upravlja država. Ena temeljnih nalog pokrajin bi bila načrtovanje regionalnega razvoja. Zametke pokrajin že imamo. Če bodo pokrajine nastale, bodo prevzele razvojne načrte in vse regionalne zadeve. Število pokrajin je zelo različno in še ni dokončno 8 — 14. Pokrajine bi dobile svojo organizacijo. Povečale bi število zaposlenih v birokraciji upravi. Če bi nastale pokrajine, se poraja vprašanje, ali ostati pri enotirnem sistemu ali preiti na dvotirnega. V demokratičnih družbah jo poznajo že več stoletij. V Evropi se je korenila že v , najprej se je začela pojavljati v srednjeveških mestih, ta so pridobila pravico organizirati sejme, skrbeti za javni red in mir. Obseg tedanje lokalne samouprave je bil zelo majhen v primerjavi s pristojnostmi današnih občin in širših lokalnih skupnosti. Avtonomija mest je imela velik pomen, s tem so meščani sebe ščitili pred monarhom in njegovimi zahtevami. Veliko veljavo ima okvirni državni zakon o občinah iz leta 1862. Veljal pa je vse do leta 1918. To so bile enote lokalne samouprave, ki so bile ob enem tudi enote državne uprave. Po novem je občinske uprave v , in imenoval kralj na predlog ministrstva za notranje zadeve ostale pa so imenovali veliki župani. V Sloveniji pa se začno pojavlat Terenski odbori ali Osvobodilne fronte. Občina postane temelna celica državnega pravnega reda n s tem občina pridobi položaj komune. Sprejela ga je vse-evropska organizacija SE , ki jo sestavla 47 držav članic. Slovenija je že pri pripravi nove Ustave v letu 1991 upoštevala najpomebnejši pravni inštrument SE na področju lokalne samouprave - MELLS sprejet je bil 15. Slovenija je MELLS podpisala leta 1994 in ratificirala brez pridržkov leta 1996. Listina pa je v začela veljati 31. Leta 2003 pa stopi v veljavo tudi Evropska okvirna konvencija o čezmejnem sodelovanju teritorjalnih skupnosti oz. Tekom zgodovine tako lahko opazujemo proces decentralizacije - proces prenosa oblasti z države na lokalno samoupravo. Gre za to da države vse več nalog prenašajo na lokalne skupnosti, bodisi v njihovo izvirno pristojnost avtonomno rešuje naloge, tako obvezne ali prostovolne , bodisi v njihovo preneseno pristojnost opravlja naloge v imenu države, opravlja pa jih lokalna samouprava v imenu in za račun države. TERITORIALNI VIDIK LS V Sloveniji imamo za enkrat 212. Pogoje za oblikovanje občin tako ureja že in bolj natančno še Zakon o lokalni samoupravi in Zakon o ustanovitvi občin in o določitvi njihovih območji. Navadna občina mora imeti tako najmanj 5 000 prebivalcev. Mestna občina pa mora imeti najmanj 20 000 prebivalcev in najmanj 15 000 delovnih mest, od tega polovico v storitveni dejavnosti. V RS imamo zaenkrat le temeljne lokalne skupnosti torej občine, številne zelo problematične, takšne, ki ne izpolnjujejo zakonskih pogojev, in pričakujemo še širše samoupravne lokalne skupnosti to so pokrajne. Širših lokalnih skupnosti pokrajen še nimamo. Po strokovnem predlogu potrebujemo nov 143 čl. Ustave, ki govori o širših lok. Ta nov člen bi nosil naziv POKRAJINA. Določil pa bi, da je pokrajina širša samoupravna lok. Pokrajin ae ustanovi z zakonom, torej jo ustanovi država tako kot občine. Pri oblikovanju zemljevida pa imajo po Ustavi pravico do besede tudi občine. Zdaj velja, da občine odločijo o ustanovitvi pokrajine. To je strokovni spaček, nekaj nemogočega. Občine lahko ustanovijo npr. Takšna zveza je zgolj oblika medobčinskega sodelovanja ne pa pokrajina. Pred ustanovitvijo pokrajine mora državni zbor pridobiti MNENJE ne soglasje občinskih svetov o predlagani členitvi RS na pokrajine. Po strokovnem predlogu naj bi v RS imeli velike pokrajine od 6-8, ki pravzaprav temeljijo na obstoječih geografskih pokrajinah dolenjska, primorska, notranjska, štajerska… Ljudje imajo občutek pripadnosti obstoječim geografskim pokrajinam. Njabolj občutljiv je Zakon o ustanovitvi pokrajin, ki se sprejema s posebej kvalificirano večino, podpreti ga mora vsaj dve tretini navzočih poslancev. V evropi se uporablja izraz regionalizacija države, kar pri nas pomeni pokrajinizacijo Republike Slovenije. Tu je več pojmov, kot je regija, regionalizem in regionalizacija. Razlogi za uvajanje pokrajin oz. Prav uvedba pokrajin je glavni cilji decentralizacije. Gre za politično decentralizacijo ki jo mora spremljati fiskalna decentralizacija. Vsaka prenesena naloga iz države na pokrajno oz. ORGANIZACIJSKI VIDIK LS Organizacijska sestavina govori o shemi organov in oblik odločanja tako v občinah kot v bodočih pokrajnah. Država je z zakonom o lokalni samoupravi določila, da so organi občine: , in. V odločanju o občinskih zadevah pa sodelujejo njeni prebivalci tudi neposredno. Pri čemer zakon o lokalni samoupravi opredeljuje tri oblike udeležbe ali participacije ljudi pri odločanju v občini. Ti so , in. Poleg Zakona o lokalni samoupravi še posamezni drugi zakoni. Kdaj je obvezno sklicati zbore občanov ali izvesti referendum. Gre za obvezne referendume npr. Ne moremo govoriti o lokalni samoupravi, če se te oblike participacije državljanov ne uporabljajo. Obe shemi sta si zelo podobni. Najvišje predstavniško telo v pokrajni je pokrajinski svet. Pokrajinski svet voli predsednika, kot tudi enega ali več podpredsednikov pokrajne izmed svojih čalnov, z razliko od župana ki je voljen na volitvah. Predsednik pokrajinskega sveta pa je hkrati predsednik pokrajne in predstojnik pokrajinske. Pokrajinska uprava je tako kot občinska uprava strokovni organ, ki opravlja strokovne in druge naloge za pokrajinske organe. Lahko pa opravlja tudi določene prenesene državne naloge. Pokrajinska uprava pa naj bi bila deljena na resorje, ki jih bodo vodili direktorji posameznega resorja. Predviden pa je še organ svet občin, katerega naj bi sestavljali župani občin z območja pokrajine. To telo bi imelo pravico veta na določene odločitve pokrajinskega sveta. NEPOSREDNA DEMOKRACIJA V OBČINI Odločanje o javnih zadevah na ravni občin je neposredno. To pomeni, da se odločitev ne sprejema na volitvah. Na lokalni ravni pa to ne predstavlja nobenih večji ovir. Prvič zato, ker so lokalne ravni manjše od države. Drugič pa zato, ker so problemi lokalnega upravljanja bolj razumljivi ljudem in ne potrebujejo večjega poznavanja, kot je to potrebno na državni ravni. MATERIALNI VIDIK LS Financiranje občin ureja Zakon o financiranju občin. Občina potrebuje materialna sredstva za izvajanje svojih pravic in dolžnosti. Financira se tako iz lastnih sredstev, to so davki in druge dajatve ter s finančnimi izravnavami, to so sredstva, ki jih država zagotavlja občinam, za zagotovitev enakomerne porabe v vseh občinah. Občina pa ima pravico do zadolževanja. Fakulteta za upravo, Ljubljana, 2006. Lokalna samouprava: teorija in praksa. Fakulteta za upravo, Ljubljana, 2006. Pravna ureditev javne uprave. Fakulteta za upravo, Ljubljana, 2004.
Last updated
